Malezija in Južna Koreja sta se dogovorili o nadaljnji širitvi strateškega sodelovanja na področjih trgovine, investicij, zelenega prehoda, digitalizacije in obrambe. Sporazum sta potrdila malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim in južnokorejski predstavniki.

Energetsko podjetje Nicor Gas je v ameriški zvezni državi Illinois vložilo zahtevo za novo povišanje tarif za zemeljski plin, ki bi povprečni mesečni račun gospodinjstva povečalo za približno šest dolarjev. Gre za šesto tovrstno zahtevo po letu 2017, ki prihaja le dva meseca po tem, ko je državni regulator že odobril zvišanje cen v višini dobrih štirih dolarjev. Če bo predlog sprejet, se bodo stroški za 2,3 milijona odjemalcev v manj kot desetletju povišali za skoraj 170 odstotkov, kar po mnenju zagovornikov potrošnikov presega povišanja vseh drugih večjih energetskih podjetij v regiji. Podjetje Nicor utemeljuje potrebo po dodatnih 221 milijonih dolarjev s nujnimi investicijami v posodobitev zastarele infrastrukture, vključno z zamenjavo 45 milj cevovodov in vzdrževanjem dodatnih 400 milj plinovodnega omrežja. Ta trend poviševanja stroškov sovpada s širšimi težavami na področju ameriške energetske politike, kjer se gospodinjstva po vsej državi soočajo z rastočimi stroški, medtem ko kritiki opozarjajo na negativne učinke deindustrializacije in zelenega prehoda. Analitiki opozarjajo, da so obsežne investicije v razogljičenje svetovnega gospodarstva, ki so po nekaterih ocenah dosegle 20 bilijonov dolarjev, le minimalno zmanjšale odvisnost od fosilnih goriv. Medtem ko so zahodne države uvajale stroge okoljske dajatve in subvencionirale obnovljive vire, je Kitajska okrepila svojo prevlado na trgu sončnih in vetrnih komponent ob sočasnem odpiranju novih premogovnih elektrarn. Ta razhajanja v energetskih politikah po mnenju kritikov slabijo srednji razred in zmanjšujejo konkurenčnost zahodnega gospodarstva.

Evropska unija je pospešila prizadevanja za zeleni prehod v svojih pristaniščih. Cilj je zmanjšati emisije in povečati trajnostnost pomorskega sektorja. Ta iniciativa vključuje naložbe v čistejše tehnologije, kot so električni ali vodikovi pogoni za ladje, ter razvoj infrastrukture za napajanje ladij na obali. Poudarek je na zmanjšanju ogljičnega odtisa pristanišč in spodbujanju prehoda na okolju prijaznejše poslovanje.

Ministrstvo za kulturo aktivno spodbuja trajnost v kulturnem sektorju, kar dokazuje javni posvet v Škocjanskem zatoku. Ministrica Asta Vrečko je poudarila pomembnost sodelovanja z ministrstvom za okolje pri zelenem prehodu v kulturi. Na posvetu so razpravljali o ključnih uspehih in izzivih, saj kultura igra pomembno vlogo pri spodbujanju trajnostnega razvoja in skrbi za okolje.

Slovenski gospodarstveniki so na zasedanju evropskega gospodarstva v Evropskem parlamentu opozorili, da evropska industrija hitro izgublja konkurenčnost, kar ogroža strateško neodvisnost Evrope in delovna mesta. Izpostavili so pomen konkurenčnih cen energije, učinkovitejšega notranjega trga EU in postopnega zelenega prehoda.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ameriškega politika Donalda Trumpa označil za »sovražnika človeštva«. Petro je izrazil kritike na račun Trumpovega zanikanja podnebnih sprememb. Izjava je bila podana v kontekstu prihajajoče konference COP30.

Premier Robert Golob je v Portorožu gostil voditelje sredozemskih članic EU, združenih v MED9. Na vrhu, ki je bil vrhunec slovenskega predsedovanja skupini, so voditelji v družbi predsednice Evropske komisije in jordanskega kralja razpravljali o konkurenčnosti evropskega gospodarstva in razmerah na Bližnjem vzhodu.

Moldavijska Agencija za regulacijo v energetiki (ANRE) je na javni seji 7. oktobra sprejela vrsto pomembnih odločitev glede tarif in reguliranih cen v sektorju električne energije iz obnovljivih virov. Določena je zgornja meja cene za električno energijo, proizvedeno v vetrnih elektrarnah, pri 1,44 leja/kWh.

V Sloveniji se vzpostavlja največja vodikova iniciativa doslej, ki povezuje industrijo in energetiko z namenom pospeševanja razogljičenja in prehoda na zeleno energijo. Pobuda naj bi ključno prispevala k vodikovi prihodnosti države.

Evropska investicijska banka (EIB) bo v Črni gori začela nov investicijski val, vreden več kot 200 milijonov evrov. Cilj je pospešiti naložbe, ki podpirajo zeleni prehod, trajnostno infrastrukturo ter rast malih in srednjih podjetij. Med vodilnimi pobudami je obnova železniške proge Bar–Golubovci, ki jo bo EIB podprla s posojilom v višini 63 milijonov evrov in z več kot 110 milijoni evrov nepovratnih sredstev EU. EIB Global je pripravljen podpreti tudi prenovo Luke Bar.

Ministrstvo za finance Srbije je začelo javno razpravo o dveh ključnih zakonih za zeleni prehod države. Zakona urejata davek na emisije toplogrednih plinov in davek na uvoz ogljično intenzivnih proizvodov. Cilj nove zakonodaje je spodbujanje čistejše proizvodnje in bolj zdravega okolja v Srbiji.

Klinični center Podgorica in 46 šol bo prenovljen s podporo Evropske unije (EU), Nemške razvojne banke (KfW) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) preko Regionalnega programa energetske učinkovitosti (REEP). Sredstva, v višini 104 milijonov evrov, bodo namenjena izboljšanju energetske učinkovitosti zgradb in usklajevanju zakonodaje s pravnim redom EU.

Elektroprivreda Bosne in Hercegovine (EPBiH) je prejela dva milijona evrov nepovratnih sredstev od Razvojne banke Zvezne republike Nemčije (KfW) za podporo zeleni in tržno usmerjeni transformaciji podjetja. Pogodbo so podpisali generalni direktor EPBiH Sanel Buljubašić, izvršna direktorica za ekonomske posle Sanela Jurišić in vodja oddelka KfW za energetiko za Jugovzhodno Evropo in Turčijo, Pablo Obrador. Sredstva so namenjena za trajnostno reformo EPBiH.

Turška Milli İstihbarat Akademisi (MİA) je objavila analizo z naslovom "Energetska varnost in digitalno-zeleni prehod: prehod na pametna in brezemisna omrežja". Analiza obravnava ključna vprašanja, kot so zanesljivost oskrbe z energijo, stabilnost omrežja, vplivi podnebnih sprememb, kibernetska varnost in tehnološka odvisnost. Poudarja potrebo po novih orodjih za modeliranje in optimizacijo, ki bi operaterjem omogočila boljše načrtovanje, ter opozarja na kibernetske grožnje.